Hyperopia i tamaiti

Mo aso nei, o se vaaiga lelei lava o se mea uiga ese. I le avea ai o se tulafono, o aʻa o faʻafitauli uma o le faʻafitauli o loʻo taoto i le laʻititi, pe a faʻaaogaina masaniga o se auala sese o le olaga. O le tamaititi e sili atu lona mafatiaga i le nerve optic ma suʻesuʻega maelega, faitau i lalo o le malamalama mama, se taimi umi i luma o le TV ma le komepiuta. O nei mea uma e taʻitaʻia ai le vaʻaia o le mafaufau, atinaʻe o myopia poʻo le faʻamoemoe. Hyperopia i tamaiti - o le le mafai ona vaʻai manino i mea mamao i le 20-30 senitimita. O se faʻafitauli faʻapitoa ma o lona fofo e manaʻomia ai se auala faʻapitoa.

O le mafuaʻaga o le hypropia i tamaiti i lalo o le tausaga e tasi o uiga faʻaanatura. O le tele o le mata o pepe faatoa fananau mai e itiiti ifo nai lo le masani ma talu ai ona o lenei mea o loʻo taulaʻi atu i le pito i tua o le moli. O se taunuuga, o se ata le manino, ma le faʻafefeteina o loʻo faia i le pito i luga o le tupe.

I totonu o tulaga masani, o se tamaititi e tasi le tausaga le matua e i ai lona pusa e oo i le 3 diopters. Ma, ao tuputupu ae le mata, o le taulaiga o le ata e faifai malie ona agai atu i le retina, i le mea e tatau ona i ai i se tagata maloloina.

Amblyopia

I nisi tulaga, o le tamaititi hypropia index e sili atu i le 3 diopters. Ina ia mafai ona masani ona vaai i mea faitino e latalata ane, e tatau i le tamaitiiti ona tilotilo pea ona mata ma i le faagasologa o le tuputupu ae o le leai o se vaaiga mamao e le totogiina. O se taunuuga, e tulai mai se isi faafitauli. Ona o le mea moni e faapea, o ata e le masani ai e ulu atu i le cerebral cortex, o le faiʻai e leai se mea e faaosofia ai le atinaʻe malosi o neu. O galuega o potu faiʻai ua faʻaitiitia. Ma o lenei, i le itu, e taʻitaʻia e le gata i le faʻaitiitia o mea faitino, ae faʻapea foi i le amblyopia.

Amblyopia o se mea leaga vaaia lea e le mafai ona faasaʻoina e ala i le faia o tioata, ona e mafua mai i suiga i le gaioiga o le faiʻai. O lenei mea na tupu i na o fanau, aua o lo latou psyche o loo i ai pea le palasitasi ma e le mafai ona suia.

Hyperopia i tamaiti, faailoga

E tupu foʻi e le o iai ni faailoilo o le hyperopia ona o le taui o le faʻaaliga e ala i faʻalapotopotoga masani. O lona uiga, o foliga vaaia o le tamaititi e foliga mai e lelei, ae o mata e masani ona mamafa tele. O le suʻesuʻeina o lenei vaaiga mamao e na o le fomaʻi o le tagata, o lea e tatau ai ona asiasi i ai ia le itiiti ifo i le taʻitasi i le tausaga mo le faʻamoemoe o le faʻasolosolo.

Hyperopia i tamaiti, togafitiga

Afai e le amanaiaina le faafitauli ma e le amataina le togafitiga taimi, o le hyperopia e ono faʻaosoosoina ai le conjunctivitis, ona tupu ai lea ma avea ma amblyopia. O le tamoe i le amblyopia, i le itu, e mafai ona taitai atu ai i le strabismus.

Togafitiga o le hypropia ma ona taunuuga, muamua lava, e faia i le ofuina o tioata lelei ma tioata e sili atu le vaivai nai lo le maualuga o le hyperopia. O lenei metotia e faaosofia ai le tuputupu ae o le mata. E i ai foi se togafitiga o mea tau i meafaigaluega, gymnastics mo mata. O faʻavae uma e le afaina, e aofia ai elemene o taaloga ma e talia lelei e tamaiti. Ole taimi o togafitiga togafitiga ma se seti o metotia ua fuafuaina e le fomaʻi. O le faʻasalaga o le vaʻai laser e naʻo le 18 tausaga talu ai.

O faamalositino e faasaʻo ai le hyperopia

  1. I le tulaga o le nofoa, ia liliu lemu lou ulu i le itu taumatau ma le agavale, aʻo e tilotilo.
  2. I se mamao o le 25-30 cm mai mata o loʻo i ai se mea faitino poʻo se meataalo. Mataʻituina mo le 2-3 sekone, ona vave vaʻai lea i le mataupu ma ia tilotilo i ai mo le 5-7 sekone. Toe faia le gaoioiga 10 taimi.
  3. I se mamao o le 0.5 mita mai mata ma lou lima taumatau, fai ni gaioiga liʻo, mataʻitu ou tamatamailima ma ou mata. Toe fai tutusa ma lou lima agavale, liliu le isi auala. Toe fai taimi 5-7.

Toe fai gaioiga e tatau ona faia i aso uma.