O se tagata matua o loʻo vaeluaina ia neutrophils

Le igoa o sela papaʻe (le lanu), leukocytes, i taimi uma e faʻalogo ai. Ae le o tagata uma, e mamao mai vailaau, ua iloa o neutrophils o se tasi o ituaiga o leukocytes. Talu ai o tagata neutrophils vaevaega e tau faasaga i siama, haʻi ma faʻamaʻi pipisi, o lo latou faʻaitiitia (neutropenia) e faʻaalia ai le i ai o le mumū i le tino.

Mafuaaga mo le faaitiitia o vaega eseese o le neutrophils i tagata matutua

O le masani o vaega eseese o neutrophils e tatau ona i ai i se tagata matua mai le 40 i le 72%. Talu ai ona o lenei meaola e gaosia e le gaʻo ponaivi, o le mafuaʻaga e mafua ai le faatoilaloina:

I le tulaga aupito sili ona lelei, o le neutropenia e mafai ona faʻaalia o ia o se mea le tumau, pe a oʻo i se tagata le faʻalavelave, faʻalavelave faʻaletino, poʻo togafitiga faʻasolosolo, pe a maeʻa le taimi e toe faʻaleleia ai le tino atoa. Afai o le faʻaitiitia e umi atu nai lo le 3 aso, ona iai lea o masalosaloga o le faʻamaʻi: O le organic organs, oral mouth or skin.

O le mea lea, o le auiliiliina o le toto ma le faʻaofiina o se faʻavae faapitoa, e pei o se tulafono, e siakiina mo sina taimi, e le aofia ai faʻamaʻi sili atu ona matuia:

Afai o le vaega o le neutrophils e tuʻuina ifo i se tagata matua mo se taimi umi

E mafai e le vaeluaga ona faʻaitiitia taimi ma toe faʻafouina, ae o nisi taimi o lenei paʻu e faigese, ae tumau. O le masalosalo o se mea sese o le a fesoasoani i maʻi faifai pea ona o le faʻaitiitia o le puipuiga. Atonu e mafua ona o: