Na valoia e Stephen Hawking le Apocalypse: "O le a susunuina ma gasegase le sami!"

O le saienitisi sili o lo tatou taimi na ia faamatalaina lana valoaga.

E i ai tagata o latou valoaga tatou te faʻalogo i ai. E i ai foi i latou o latou upu tatou te faitioina ma ulagia. Ia, o loʻo i ai le pule faʻalagolago e tatau ona faʻaaloalogia e tagata uma, o ana faʻamatalaga e leai sa tatou aia tatau e fesiligia ai, ma Stephen Hawking i totonu o ia taʻitaʻi i numera 1!

O le tagata sili ona lauiloa o le fomai, o se tasi o faavae o le cosmology ma le malosi tele, na toe taʻutaʻu atu ona popolega ma tuuina atu se lapataiga fou ia i latou uma o nonofo i luga o la tatou paneta.

I le ata tifaga "Nofoaga sili ona fiafia" na fai mai ai le saienitisi:

"Ua tumau le tagata i le lalolagi e le sili atu i le 1000 tausaga o le ola. Ae peitai, e le o le uiga o lenei mea e tatau ona tatou sailia le ola faʻatepuutauta! Glise 832 s - e ono mafai ona 'aina, ae tatau ona faʻaeteete tagata. I se tasi aso o le a tatou maua ai se faailo mai se paneta, lea e sili atu le le tali. O le feiloai ma tagata ese o le a tutusa lelei lava ma se fonotaga a Native Americans ma Columbus. Ma matou te iloa le mea na tupu. O le faʻamoemoega o tagata e ese mai fafo e faʻaumatia. Latou te feosofi solo i le lagi e suʻe ai punaoa mo le osofaia, faatoilaloina ma nofoia! ",

Manatua o Gliese 832 s o se vaʻavaʻa, na maua i le aso 25 o Iuni, 2014 na Robert Wittenmeyer. O loʻo tu i se mamao o le tusa ma le 16 malamalama-tausaga mai le La. O aso nei ua taʻua o le sili ona talitutusa ma le paneta o le Lalolagi, faatasi ai ma le tutusa o le faasinoupu o le 0, 81 ma mafai ona nonofo ai!

Peitai, e le o mea uma nei na valoia e le na te atiaeina le talitonuga o "pupuuliuli" ... Ina ua faasilasilaina mai e le Peresitene o le US President Donald Trump le tolopoina mai ia Iuni 1, 2017 mai le maliega o le tau o Paris, na lipotia sao ai e Stephen Hawking le Apokalifa o le a oo mai! I se faatalatalanoaga ma le aufaasālalau mai fafo, na fai mai le saienitisi sili e le o toe mamao "ae e vevela le sami, o le a paʻu ifo le timu i luga o le paneta, ma o le a mafanafana le vevela i le 250 tikeri." I se faapuupuuga, o le a tele atu le lalolagi pei o Venus, ma e na o le televave o le a mafai ona ola i ai.

Ua vavalo le tagata suʻesuʻe i le astrophysicist:

"O suiga i le tau o le sili lea o le taufaamataʻu tatou te feagai. Ma o le mea tonu lenei o le mala lea e mafai ona tatou puipuia i le taimi nei, faʻatasi ai! "