Monocytes o ni toto e fesootaʻi ma leukocytes, lea e taua tele i le tausisia o le tulaga masani o le tino. Latou te tauivi ma faʻamaʻi pipisi, tumutumu, vailaʻau, auai i le vavaeina o sela mama ma totoga toto. Talu ai ona o le taua o monocytes, o fomai e le o se mea e popole i lo latou maualuga i le toto. O se faʻaititia poʻo le maualuga o le monocytes i le toto e mafai ona talanoa i le tele o mea faaletonu ma le faaletonu i le physiology o le tino.
O le masani o le mea o le monocyte i totonu o le toto
I talavou e sili atu i le 13 tausaga ma tagata matutua, o le numera o monocytes i totonu o le 3-11% o le numera atoa o kela paʻepaʻe e masani lava. O maualuga maualuga o monocytes i le toto e faailoa ai le i ai o aafiaga i le tuufaatasiga o faamai pipisi. O lenei mea ofoofogia ua taua o le monocyto.
O le aofai o lymphocytes e mafai foi ona ese mai le masani, aua latou te o faatasi ma le monocytes i soo se mea ma taʻalo ai i le avea ma tagata e le toe faʻaaogaina le faʻaogaina o faʻailoga. O le mea lea, o se taunuuga e mafai ona mataʻituina pe a siitia aʻe lymphocytes ma monocytes i le taimi e tasi. Ae ui i lea, o le suiga i le numera o nei ituaiga lua o siaki e le masani ona tupu i le itu lava e tasi. Mo se faʻataʻitaʻiga, e mafai ona tuʻuina atu i lalo o le lymphocytes, ma siitia ai le monocytes.
Suʻeina o le toto mo le tulaga o le monocyte
O le toto e fuafua ai le numera o monocytes e tatau ona ave i se manava gaogao mai le tamailima.
Monocytosis, e fuafua lava i suiga o le toto i le tele, e mafai ona:
- aiga - faateleina monocytes ma isi siama;
- saʻo - faʻateleina na o le monocyte.
O mafuaʻaga o maualuga maualuga o monocytes i le toto
E masani lava, o se suʻega o le toto e faʻaalia ai monocytes ua maualuga, ua leva i le maualuga o le maʻi. E mafua ona o le fausiaina o se fuainumera tele o monocytes e tupu pe a uma ona maua e le tino se faailoilo e uiga i se faagasologa leaga leaga.
O mafuaʻaga e faʻateleina ai le monocytes i le toto e mafai ona faapenei:
- tumutumu faʻamaʻi;
- afaina funga;
- faʻamaʻi viral;
- rickettsiosis;
- mononucleosis;
- afaina endocarditis;
- brucellosis;
- tuberculosis;
- syphilis;
- ulufale;
- colitis;
- sarcoidosis;
- maʻi lemonia metelogenous;
- gasegase gasegase;
- lymphogranulomatosis ;
- moni faʻatoʻamea;
- suauu thrombocytopenic;
- osteomyelophybrosis;
- nisi o gaioiga (aemaise lava mo le vaega o tamaitai ma le aveesea o le faʻaopoopoga);
- rūmāmatika;
- systemic lupus erythematosus ;
- sepsis;
- gasegase o le toto;
- polyarthritis;
- mamanu.
I le faaopoopo atu i mafuaaga ua taua i luga, e tatau ona faaopoopo e toetoe o taimi uma pe a uma ona toe faaleleia ma aveesea le tele o faamai, e tulai mai le maualuga o monocytes, lea e le tumau.
Togafitiga ma se maualuga maualuga o monocytes
A oʻo ina faʻatūina le monocytes i le toto, o le togafitiga e faalagolago, muamua lava, i luga o le mafuaaga o lenei mea matautia. O le mea moni, e sili atu ona faigofie le togafitiga o le monocyto, e mafua mai i faʻamaʻi e le ogaoga, mo se faʻataʻitaʻiga, fuamoa. Ae ui i lea, pe a oʻo mai i le kanesa poʻo se tui pipili, o le togafitiga o le ai ai
O le pasene o le le manuia o togafitiga o le monocyto, mo se faataitaiga, i le leukemia, e latalata i le selau. O lona uiga afai e alu ese se tasi mai le masani, e tatau loa ona e faʻafesoʻotaʻi se fomaʻi, ina ia puipuia ai le faʻaleleia o le faʻamaʻi. E manaʻomia lenei mea e tusa lava pe o oe mautinoa pe leai i se tulaga o le soifua maloloina. A uma mea uma, e ui lava o le tino e mafai ona feagai ma le tele o faʻamaʻi pipisi ma isi osofaiga mai fafo, o faʻamaʻi tuga e tatau lava ona togafitiga i se falemaʻi faafomaʻi nai lo le iloa o faʻafitauli i le fale.