Mafuaaga o le tracheitis i se tamaititi
O le maʻi e mafai ona i ai se uiga ese, e le gata i le faʻaleagaina ma e leai se afaina. E taua le faʻamalamalamaina o mafuaʻaga e mafua ai lenei maʻi:
- o le tele lava o le maʻi e mafua mai i siama, e pei o le adenovirus, influenza, parainfluenza, rhinovirus;
- A maeʻa faʻamaʻi vailaʻau, e mafai e le trauma ona faʻaalia se tracheitis siama, ma o lenei fomu e mafua ona o le pneumococcus, hemophilia, streptococcus, staphylococcus;
- atonu o le chlamydial, o le mycoplasma;
- o le faʻamaʻi e mafai ona i ai sona uiga lona lua ma o se taunuuga o le misela, fiva fiva, diphtheria, teʻo leʻo;
- i se tulaga e seasea tupu, o le faamaʻi e mafua ona o le malie;
- o loʻo i ai se faʻafitauli o faʻamaʻi i lalo o le aʻafiaga o le vevela vevela poʻo malulu malulu, vali vali, varnishes ma isi vailaau, sikaleti asu;
- i lalo o le aafiaga o allergens, o le tracheitis o le maʻi e ono tupu;
- le i ai o caries i le gutu.
Tracheitis symptoms i se tamaititi
E manaʻomia e tina uma ona iloa mea taua o le faʻamaoniga o lenei faʻamaʻi, ina ia oʻo i taimi muamua e tatau ai ona e vaʻai i se fomaʻi. E naʻo le fomaʻi e mafai ona faʻamaonia le siama ma faʻamaonia se togafitiga.
O le amataga o le faʻamaʻi e talitutusa ma le atinaʻeina o se faʻamaʻi viral. O le tamaititi e maua i le fiva, o le isu o le isu, o le tale. Le tamaititi e faitio i se maʻi tiga, vaivaiga. E i ai foi se afu i le faai.
O faʻapogai autu o le tracheitis i tamaiti o le tale, lea ei ai uiga taua:
- togafiti;
- e masani lava e aunoa ma le pipisi po o ni nai vaega laiti;
- tale e mafua ai tiga tiga;
- e masani ona tupu i le taimi o momoe pe moe umi, pe a tamoe, tagi, talie;
- amata i se afu i le faai ma tupu seia oʻo i le osofaʻiga;
- o le tale e masani lava ona o faatasi ma se faailo.
E ese lava, e taua le taulaʻi atu i faʻamaoniga o le tracheitis allergic i tamaiti. O lenei fomu e faʻaalia i le faifai pea o le tafe ma le faʻaauau pea ona faʻaauau. O le tele lava o lenei ituaiga malaise e tupu i le vevela masani. Ae mafai e matua ona matauina le leaga o le soifua manuia lautele o le pepe. Ua avea o ia ma ni mea mataga, le lelei ona 'ai, faitioga o vaivaiga. O le suʻega o le toto e masani lava ona faʻaalia ai le faateleina o eosinophils.
I lenei tulaga, e taua le faailoaina o le mafuaʻaga o se faʻafefe o le maʻi. E mafai ona avea ma pefu fale, iʻa.
O faʻafitauli o le tracheitis i tamaiti e seasea. Ae o le faʻamaʻi e matautia mo le uii, aua latou te leʻi atiaʻe le tale tale ma e le mafai ona latou malulu lelei. I lenei tulaga, o le faʻamaʻi e mafai ona alu i le bronchopneumonia, ma faʻalavelave foʻi ona o le faʻanofoina o le tino.
Togafitiga o le tracheitis
E tatau i le fomaʻi ona faatonu togafitiga.
E taua tele le susu o le potu, faʻamamāina e le aunoa, ma faʻamalosi. E tele tina e malamalama i le taua o le ea fou mo le soifua maloloina o le pepe. O le mea lea, o matua ei ai se fesili, e mafai ona e savali ma le tracheitis i se tamaititi. Laasaga aoga i le tulaga o le toe faʻaleleia, pe a pepe le pepe. E sili atu le tuʻuina atu o le savali i se vaitau o le fiva, pe a maʻi le tamaititi i se maʻi tiga.