Faʻafitauli i le manava

Faʻafitauli i totonu o le manava o se faʻafitauli lea ua oʻo uma i le tasi taimi i le olaga atoa. O le faaupuga "le faʻavauvau" e masani ona malamalama i ai o soʻo se lagona le lelei: tiga, lagona o le vaivai i totonu o le manava, afaina ma isi faʻamaoniga e mafai ona tumau pe puupuu foi. O le a tatou mafaufau i mafuaʻaga sili ona taatele mo le tupu o sea setete.

O mafuaʻaga autu o le le toʻa i le manava

E aofia ai:

O lenei lisi e mamao lava mai le atoa. Faʻalavelave i totonu o le manava, i se isi itu, faʻatasi ma soʻo se maʻi le mautonu ma gasegase gastrointestinal, o lona togafitiga e le mafai e aunoa ma se faʻamalamalamaga manino o mafuaʻaga na mafua ai lenei tulaga.

Faʻafitauli i le manava pe a uma ona 'ai

O le faʻaauau pea o le le faʻavauvau i totonu o le manava, pe a ma le 1.5-2 itula pe a maeʻa ona 'aiina, e masani ona faʻaalia ai le solia o le malosi o le vai gastric ma le atinaʻe o gastritis. E faaopoopo atu i lagona o le le mautonu ma le vaivai i le manava, atonu o le tosoina o tiga, fatu o le fatu, pulupulu ma se manogi le lelei, afaina ma le faateleina o le pala, le malosi o le manava i luga o se manava gaogao, lea a uma ona ai mo sina taimi.

O le le faʻaleagaina o le manava

O le le mautonu o le Bowel Syndrome (IBS) o se mea e masani ona masani ai le le atoatoa o galuega e le o fesoʻotaʻi ma nisi o mafuaʻaga faʻavae. CKD o se tasi o faʻafitauli e sili ona fesootaʻi ma le faʻamatalaga o le "faʻafitauli i totonu o le manava," talu ai e le lelei le lagona i totonu o le manava (ae le o le tiga), afaina (lea e faʻaitiitia pe a mavae le faʻamaʻi), faʻafitauli ogaoga o le fale (malosi poʻo le manava) .

E mafai ona faʻalavelaveina le CKD i le dysbacteriosis poʻo le le mautonu o le manava o le vaitau ('ai le tele o fualaau aina, afaina o le tino), ae faʻatasi ai ma le dysbacteriosis le mafuaʻaga ua faʻatuina i le suʻega o le microflora, ma o isi faʻalavelave e vave lava. E tusa ai ma le suʻesuʻega o le CKD o loʻo fai pe afai e mataʻituina maʻi maʻi mo le 12 vaiaso pe sili atu.

Le faʻavaivai vaivai ma le vevela

O le maualuga o le vevela o le tino i se talaaga o lagona le lelei i totonu o le manava po o le gaogao e masani ona faailoa ai se siama viral or bacterial, ma o se faaopoopoga o se tasi lea o faailoga o meaʻai oona:

  1. Meaʻai oona. I lenei tulaga, o le faʻavauvau i totonu o le manava e tuʻuina atu i le nausea, vomiting, manava manava ma faʻamaoniga o le inisua (vaivaiga, faʻaitiitia o le soifua manuia, ma isi).
  2. Gini o le gastrointestinal. Vailaʻau faʻamaʻi, faʻatasi ai ma tiga matuitui i le manava ma le manava faʻapitoa, ma se ato samasama ma se manogi manogi, ma le manogi le manogi. Mai faʻaaliga mai fafo, o loʻo i ai le faateleina o le vevela o le tino, reddening of the throat and proteins eyes, weaknesses general. Togafitiga e faʻailoga.
  3. Faʻamaʻi pipisi. E lava le tele, e masani ona faʻatasi ma le le toʻa i totonu o le manava, ae o se faʻafitauli foi o le nofoa, o le faateleina o le vevela, masani le gaioiga ma le faateleina o le gaosiga o le kesi. E togafitiga togafitiga faʻamaʻi.

O le isi mafuaaga e mafai ai i nisi taimi ona faʻaosofia ai le tiga ma le le toʻa i totonu o le manava, faatasi ai ma le fiva ma le vevela, o se vevela vevela .