O le faʻamaʻi pipisi o se faʻamaʻi faʻamaʻi e iloa ai le faateleina o le eletise o le faiʻai. O le gaioiga o le faiʻai nerve faila e faʻaalia i fafo e ala i le faoa faamalosi po o se leiloloa le tumau o le malamalama, se fesootaʻiga ma le moni.
O lenei faʻamaʻi e tupu i le 5-10% o le faitau aofaʻi ma i le 60-80% o mataupu e togafitia lelei togafiti. I le tulaga o totoe 20-30%, o loʻo i ai se faʻaitiitia o le faʻaititia o le gaosiga o le eletise ma le tele o faoa faamalosi.
I tamaiti, o le epilepsy e mafai ona maua i le pepe ma, i le avea ai o se tulafono, o le mafuaaga o le faʻapipiʻiina o le tamaitiiti i luga o le teugatupe i le neurologist. O faʻaaliga o lenei faʻamaʻi i tamaiti e talitutusa lava ma i latou i tagata matutua. O faʻamatalaga muamua ma togafitiga taimi e mafai ona faʻamaʻesea ai le tamaitiiti mai isi osofaʻiga o le maʻi maʻi.
Faailoga o maʻi o tamaiti
Faailoga o vailaʻau i tamaiti:
- faoa faamalosi ma le foliga mai o le puafiti mai le gutu, taofi o le laulaufaiva, le iloa o le mafaufau. O nei faʻaaliga o loʻo faatatau i faʻamatalaga o se faʻamalosi faʻamalosi faʻamalosi. A maeʻa le faoa faamalosi i totonu o le 3-4 minute, o le lagona o le moni e mafai ona faʻalavelave ma faʻafitauli le tumau faʻatasi ai ma mafaufauga e mafai;
- faʻafuaseʻi ona leai se faʻafesoʻotaʻi ma le mea moni, faʻaalia i se numera e leʻi fuafuaina, o se tilotilo i le tasi taimi ma le leai o se tali atu i fualaau oona (e le tali i le tautala, paʻi, gaioiga). O sea osofaiga e taua o le toesea ma e faasino atu i se vevesi faʻasalaga lautele. E amata mai i le 5 i le 30 sekone. E tupu tele lava i le maʻi o tamaiti.
Faʻasologa o le maʻi maʻi i tamaiti
O faʻamaʻi pipisi i tamaiti e mafai ona faʻaalia ma faʻaalia o se faailoga o soʻo se le fiafia i le tino. O ia ituaiga o gaioiga e mafai ona taʻua o syndromes ma gaioiga faʻaleaga. I le avea ai o se tulafono, pe a uma ona foia faafitauli e faaosofia ai na osofaiga, o le a latou mouese atu pe a uma. O mafuaʻaga mo le faʻafuaseʻi o le faʻalavelave faʻaleagaina e aofia ai:
- afaina o le tino (o se mafuaaga taatele o le maʻi o pepe ma pepe);
- maualuga o le vevela o mea eseese;
- vaitaimi o le tiga tiga;
- tigaina o le craniocerebral.
Ona o mea e pei ona taua i luga, e mafai ona tupu mai i se tasi o manulele i tamaiti, lea, pe a tupu, e le mafai ona toe faʻaaoga.
E le gata i lea, e mafai e faʻamaʻi pipisi epilepsy ona faʻatasi ma faʻamaʻi ogaoga i tamaiti, e aʻafia ma le inupia o le tino ma le faaleagaina ole faiʻai. Mo se faʻataʻitaʻiga, faʻatasi ai ma le maningitis, le encephalitis, le ate ma le fatu fatuga, maʻi o le faiai, ma isi. I lenei tulaga, e toe tupu mai le epilepsy ma o lona atinae e faalagolago lava i le togafitia o le maʻi na mafua ai. I nisi tulaga, e faʻamaloloina ma le maʻi o loʻo i lalo, i nisi tulaga o loʻo faʻaauau pea ona faʻalavelave le tagata mo le olaga.
Faʻaaliga faʻapitoa o le maʻi maʻi i tamaiti
Epilepsy, e ui o nisi taimi e maua i le tele o augatupulaga o le tasi aiga, e le o se sui aloaia o faamai pipisi e ala i le tofi. I le tele o itu, o lona faʻalavelave e faʻalagolago i le soifua maloloina o le tino o le tagata, ma lona soifua maloloina. Ina ia aloese mai le atinaʻeina o epilepsy i tamaiti, e manaʻomia e mātua:
- Puipui le tamaitiiti, e tusa lava pe tasi o loo i totonu o le manava, mai le fegasoloaiga ma toxins, oona ma faʻamaʻi faʻalavelave (toxoplasmosis, maningitis, encephalitis ua gaʻo, ma isi).
- Faʻaavanoa le savali i le ea fou e aloese mai ai i le hypoxia (o le hypoxia e mafua mai i le mamafa o le tui o le intracranial, lea e mafai foi ona faʻaosooso ai le eletise).
- Aua nei faatagaina mamafa mamafa ma le vaivai o le tino o le tamaitiiti.
- Aua nei aofia i mea taumafa a le pepe e mafai ona aofia ai ni mea matautia matautia, o le puipuia ma tino oona ma e mafai ona mafua ai le oona ma le inupia o le tino.