Faʻapolopolo "Meteorites Henbury"


I le 132 kilomita mai le taulaga a Ausetalia o Alice Springs o loʻo i ai se nofoaga ofoofogia - faʻaagaga ma le igoa "Meteorites Henbury". Ma o se mea e maofa ai i lona amataga - o le faʻapitoa "Meteorites Henbury" na mafua ona o se osofaʻiga o meteorites ma le eleele, ma o lea na mafua ai ona i ai le tele o mata eseese ma le loloto na faʻavae i luga o le fanua. I le taimi nei, o le fanua "Meteorites Henbury" ua avea ma vaalele sili ona lelei ile lalolagi.

Aso ma Igoa

E tusa ai ma le au saienitisi ma tagata suʻesuʻe, o le vaomatua na fausia ona o le meteorite na pa'ū i le lalolagi i le silia i le 4 afe tausaga talu ai. I na taimi mamao, o le meteorite, o le vaevaeina i ni vaega eseese i luga o le eletise o le ea, na feoai ma le lalolagi i se saoasaoa tele (pe tusa o le 40,000 km / h), ma mafua ai le fausia o ni papa, o lona tuaoi e mai le 6 i le 182 mita, ma le loloto i le 15 m.

Na maua i le 1899 le fanua o le saienitisi a Europa, ae o se fiafiaga tele i le sosaiete faasaienisi, e le i mafua mai i le 1930 e lata ane i le nofoaga faasao "Meteorites Henbury" e le i tupu le pau o le isi meteorite, lea e igoa ia Karund. I le taimi lava na maeʻa ai lenei mea na tupu, na auina atu ai se vaega o saienitisi suʻesuʻe i Ausetalia, o le sili atu i le afa tone o le meteorite vaega (sa i ai le iron-nickel), o le sili ona telē e tusa ma le 10 kilokalama. O le taunuuga o nei suʻesuʻega o le galuega faasaienisi "Henborne Meteorite Craters i totonu o Ausetalia Tutotonu", na tusia e se tasi o saienitisi suʻesuʻe a AR Alderman.

E manaia

I le auala, o le igoa o le fanua faʻapitoa "Meteorites Henbury" e le mai le igoa o le meteorite pa'ū, ae mai le vao, lea e lata ane i le fanua papa, o le tagata mai le gagana Peretania o Henbery.