Lymphocytes i tamaiti: masani

O le faavae mo le siamaina o le tele o faamai o se suʻega toto. E tele faʻamatalaga eseese: o le toto o le hemoglobin, erythrocytes, platelets ma leukocytes, ma le fua faatatau o le erythrocyte sedimentation, ma le leukocyte formula. Faʻamatalaga lelei le auʻiliʻiliga, faʻatusatusa i faʻaaliga uma, e na o se fomai tomai faapitoa, aua o ia lava o nei faailo e itiiti se mea e fai ma e na o se suesuega ogaoga o le toto e mafai ona maua ai se ata atoa o le soifua maloloina o le maʻi.

O se tasi o faailo taua o le mea o loʻo i totonu o le toto o lymphocytes - o le toto paʻepaʻe. O lenei ituaiga o leukocytes e nafa ma le amanaiaina o tino mai fafo i totonu o le tino o le tagata ma le faia o se tali mausali patino i lenei mea faaosofia. O lona uiga o lymphocytes o se vaega taua o le polokalama puipuia: latou te tau faasaga i "malo" mai fafo i le telefoni feaveaʻi, e ositaulagaina i latou lava mo le manuia o le laveaiina o le tino, ma e nafa foi ma le gaosia o auupega. Lymphocytes e gaosia uma e le ponaivi o le ponaivi ma i le va o le lymph.

Le masani o lymphocytes i totonu o le toto o se tamaititi

I tagata matutua ma tamaiti, o le masani o le faʻamaʻi pipisi e matua ese lava. Afai o tagata matutua o le pasene o lymphocytes i le mamafa atoa o leukocytes e tusa ma le 34-38%, o le laʻititi o le tamaititi, o le sili atu lea o le maualuga o le toto o le toto: 31% i le tausaga, 4 tausaga 50%, 6 tausaga - 42% ma i le 10 tausaga - 38%.

O le tuusaunoaga mai lenei tulaga o le vaiaso muamua lea o le olaga o le tamaitiiti, pe a oʻo i le numera o lymphocytes e 22-25%. Ma, e masani lava i le aso 4 pe a mavae le fanau mai, e faʻatupulaʻia tele ma faʻagasolo malie ona faʻaitiitia i tausaga, laʻititi lemu. E pei lava o soʻo se masani, o mea o loʻo maua i le toto i totonu o le toto o se vaitau. E mafai ona fesuisuiaʻi i le tasi itu poʻo le isi, e fuafua i faʻamaʻi ma faʻamaʻi pipisi o loʻo tutupu i le tino o le tamaititi. O le numera o lymphocytes e fesoʻotaʻi tonu ma le galuega a le tino puipuia: faʻatasi ai ma le atinaʻeina o faʻalavelave faʻapitoa, o le numera e vave televave (lea ua taʻua o le lymphocytosis), i isi tulaga e mafai ona faʻaitiitia faʻaititia (lymphopenia).

O le tausisia po o le le ogatasi ma tulaga masani o le fatuga o le lymphocyte ua fuafuaina e ala i le auiliiliga o le toto ma se atinaʻe leukocyte.

Faateleina le maualuga o le pipisi i tamaiti

Afai o le auiliiliga na faʻaalia ai le faateleina o le maualuga o lymphocytes i totonu o le toto i totonu o se tamaititi, atonu o le a faailoa mai ai ituaiga eseese o faʻamaʻi pipisi, ma o mea sili ona taatele o mea nei:

Afai o se numera tele o lymphocytes atypical o loʻo vaaia i le toto o le tamaititi, o lenei mea moni e ono faʻaalia ai le atinaʻe o le mononucleosis, o se maʻi viral vailaau masani lea e masani ona maua i tamaiti. I le taimi lava e tasi, ona o le lymphocytosis, o le aofaiga atoa o leukocytes i le toto e faateleina, ma le lymphocytes atypiical, suia, ma foliga tutusa ma monocytes.

Ma afai e tuu i lalo tamaiti inu o le lymphocytes?

O le Lymphopenia e masani lava ona tupu ona o le faaletonu i le gaosia o le pipisi e le tino (mo se faataitaiga, i faʻamaʻi pipisi o le tino puipuia). A leai, o le faʻaitiitia o le numera o le lymphocytes o se taunuuga o faʻamaʻi pipisi faʻatasi ai ma le mumū. I lenei tulaga, o loʻo i ai se tafega o le pipisi mai le toto toto i gasegase faamaʻi ma fusi. O faʻamaʻitaʻiga aupito sili ona manino o ia faʻamaʻi o le AIDS, tuberculosis, eseese purulent-inflammatory process.

I le faʻaopoopoga, o le faʻaitiitia o le pipisi o le tino e masani lava mo tagata mamai o loʻo i lalo o le faʻamalolo poʻo le chemotherapy, i le togafitiga o le corticosteroid ma Ishchenko-Cushing syndrome. Ole faʻaititia o leʻo paʻepaʻe toto e mafai ona faia e tusa lava pe iai se faʻafitauli ogaoga.