Encephalitis o se faʻamaʻi e mafua ona o le mumū o le faiʻai. E i ai ituaiga o le encephalitis muamua ma le lua. Le faʻamaʻi muamua, siaki, faʻamaʻi, herpes, namu, enterovirus ma isi. I le secondary encephalitis o mea uma ia na tulaʻi mai ona o le kanesa, aloa, measula, osteomyelitis ma le tele o isi faʻamaʻi tuga. Faʻaalia foi le pipisi o siama, mea e afaina ai ma inisalitis. O lenei faʻamaʻi e matua ese lava ma lona tufatufaina atu, ma o le faʻaalia autu e mafai ona tulaʻi mai mo mafuaaga eseese, o le mea lea e le mafai ai e le tagata lava ia ona faʻataʻitaʻiina iinei. O faʻamaoniga muamua o le encephalitis e mafai ona tupu i totonu o le lua itula talu ona faʻamaʻi, o le mea lea, o le maʻi e tatau ona tausia ma togafitia e se tagata tomai faapitoa.
Vailaʻau faʻamaʻi - faʻamaoniga
O le ituaiga o faʻamaʻi e mafua mai i le afaina tele o le faiʻai, lea na mafua tonu mai e le pathogen. O le faʻamaʻi faʻatasi ma:
- toilalo o sela ma faila;
- faʻalavelave faʻamaʻi faʻamaʻi pipisi;
- se faʻafitauli o le hypersensitivity e amata mai i le lua i le 12 aso talu ona faʻamaʻi.
Hercepic encephalitis - faailoga
O lenei fomu o le encephalitis e mafua mai i le herpes simplex. I lenei tulaga, e aafia ai le cortex ma le mea paʻepaʻe o le faiʻai, lea o loʻo faʻaalia i se faiga e le o se mea e fai. I tamaiti, o lenei fomu e matua faigata lava, o le mea lea i le tele o tulaga e manaʻomia le falemaʻi. Aemaise lava, o tagata matutua o loʻo i ai faʻamaoniga nei:
- o faʻamaoniga sili ona taatele o ARI faigofie lava o fiva, malaise, goto;
- tiga o le ulu, gasegase ma le vomiting, faʻavevesi, leai se malamalama;
- ua maitauina le ua mau, lea eo mai faatasi ma se maʻi tiga matuia;
- le tiga o le tino, o le ate, gaʻo po o le mama;
- faigata faigata le savali, gatete o le ulu ma le faʻaaliga o le fefe tele.
Faʻailoga faigata - faʻamaoniga
O faʻamaoniga o lenei fomaʻi o le maʻi e mafai ona faʻalagolago i le tele o vala eseese, e aofia ai le matua o se tagata e aʻafia ai le faʻaaliga tupe. I le tele o tulaga, o le:
- faateleina le vevela;
- faʻalavelaveina o le mea e gaosia;
- masani ona tiga;
- faʻalavelave faʻaleagaina ;
- photophobia, moe momoe latalata i se coma.
E i ai tulaga pe a le o iloa mai le encephalitis o faʻamaoniga, o lona uiga, o faʻamaʻi uma lava e tupu i le soymptomatic form. Ae, e ui lava i lenei, e ui i lea, o le fiva ma le maʻi tigaina e mafai ona tupu.
Japanese encephalitis - faailoga
O lenei ituaiga o le faʻamaʻi e ono mafai ona faʻaalia i le tele o faʻamaoniga, e fuafua i tausaga o le maʻi, puipuiga, ma le tele o le siama maʻoti na mafua ai le encephalitis:
- faateleina le vevela i le 40 tikeri mo le 10 aso;
- o le faʻamaʻi e faʻaalia tele lava ma o le maʻi e vave ona lagona se vaivai malosi ma tumau;
- faʻafitauli o le maskloskeletal system ma tautala;
- osofaiga o le vomiting ma le vevela;
- fatuga o le fatu e faalavelaveina;
- i se tulaga ogaoga, e mafai ona faia le edema o le cerebral.
Encephalitis o le mafaufau - faailoga
O faʻamaoniga o lenei fomaʻi o le faʻamaʻi toetoe lava tutusa i tamaiti ma tagata matutua. I le avea ai o se tulafono, ua matauina:
- taoto ma le vomiting;
- o se tulaga taua o le vevela;
- cerebral edema ;
- moe ma mafaufau malosi i le malamalama;
- o se fuainumera tele o leukocytes ma lymphocytes e aliali mai i totonu o le toto, lea e mafai ona faia i le naʻo se suʻega faʻapitoa toto;
- ma se tulaga ogaoga, e oʻo lava i se siama e mafai.
Faatasi ai ma le fesoasoani a nisi o taualumaga, e tatau ona maua le CRT ma le MRI, faʻapea foi le fuafuaina o le aofaiga o le porotini i le toto, le tuufaatasiga o le masini komepiuta ma mea uma o meaola. Seiloga e maeʻa lenei mea e tatau ona faia ni fua mo le togafitiga o le encephalitis.