National Museum


O le faʻamaualuga o soʻo se atunuʻu o le i ai o se atinaʻe a le National Museum. O le National Museum i Sigapoa na faʻaalia i le maeʻa ai o le taʻutinoga o le tutoʻatasi o le motu mai Egelani i le 1965. I le taimi muamua, na taua ai o le fale mataaga taua, i le ala, i le vaitau o le 2000, o le igoa na toe foi mai i lea taimi i lenei igoa. I le taimi nei, e le gata o se tasi o uluai falemataaga i le atunuu , ae i le t.ch. ma le tele o atinaʻe ma fegalegaleaiga. O loʻo i ai i totonu o se fale mataaga logologoa, na fausia i totonu o le kesi e pei o le tioata i se tioata tioata. I le 2006, o le fale na taʻitaʻia e le tele o le toe faʻaleleia, ina ua maeʻa ona tatalaina le falemataʻaga e le Peresitene o Singapore S. Ramanathan.

O le tuufaatasiga o le National Museum of Sigapoa ua tuuto atu i le talafaasolopito o le motu ma le atunuu i le 14 senituri TA, e aofia ai tagata eseese ma tagatanuu oe na aina lona teritori ma fesoasoani i le atiina ae o le lumanai. O le tupe faavae a le falemataʻaga o le aoina patino lea o Sir Stamford Raffles, o le sa avea muamua ma kovana ma kovana. E aofia ai tulaga taua faʻalauiloa o le atinaʻe o Asia i Saute Sasaʻe, suʻesuʻega o mea anamua ma le aoina o lafoga.

I le amataga, na fausia le falemataaga i le 1849 e avea o se vaega laitiiti o le faletusi o le Raffles, mulimuli ane na siitia atu i le tele o taimi, ma o le lumanai a le National Museum sa siitia i lona fale i na o le 1887. I le gasologa o tausaga, ua tupu le faʻamatalaga a le falemataʻaga ma faʻaauau pea ona tupu i aso nei. E aofia ai le lima vaega, o le sili ona telē e tuuto i le talafaasolopito o le atunuʻu mai lava i le amataga. O loʻo faʻaalia i le luasefulu lua o loʻo atagia ai mea sili ona taua i le talafaasolopito o Sigapoa: mai le tauʻavega o Sir Stamford Raffles i luga o le matafaga ma le faʻavaeina o le uluai fale faʻaonaponei, ma faaiu i le tutoatasi i le 1965. O isi vaega e fa o le National Museum of Sigapoa ua tuʻufaʻatasia i measina faaleaganuu ma atinae. I faʻaaliga o loʻo i ai ata e faʻaalia ai le faʻavaeina o ata, faʻataʻitaʻiga a le atunuʻu ma meaʻai i le lotoifale.

E i ai i le falemataʻaga ni faleoloa se sefulutasi o le malo, i le lisi o le lalolagi lauiloa o Sigapoa e lata mai i le 13 seneturi. O lenei vaega o se poloka o le oneone, o le faʻamaumauga lea e leʻi faʻauluina. I le ala, latou te le mafai ona fuafuaina le gagana anamua o lenei tusiga. E i ai le manatu e mafai ona avea lea ma le Sanskrit, poʻo le Old Javanese, poʻo se isi gagana e fesootaʻi. O le faatusa o le Singapore o se tasi lea o oloa e 12 e puipuia lelei le atunuu. O isi oa o le falemataaga e aofia ai se tasi o uluai ata o Sigapoa - o se ata faataitai, o teuteuga auro o le Mauga Paia mai East Java, o se ata o le kovana muamua o Sigapoa, faapea foi ma se molimau moni a Abdullah bin Abdul Qadir, o se tusitala lauiloa a Malayan.

O le faʻaaogaina o le Falemataʻaga a le Atunuʻu e mafai ona mataʻutia. O potu taʻitasi e faʻapipiʻiina i lau paʻu ma vali vitio, lea e faʻaalia ai ata tifaga o le mataupu talafeagai. O lenei mea e mafai ai e oe ona faʻatofu oe lava i le talafaasolopito o Sigapoa. E le gata i lea, e maua e tagata tafafao maimoa se tusi faaeletoroni i le Igilisi poo le Saina, lea e sili atu ai ona faigofie ona uia auala. E tele lava ina faia e le falemataʻaga ia ata tifaga, o taʻaloga eseese, faʻaopoopoina vasega matai, mo se faʻataʻitaʻiga, le auala o le vali ata.

I le National Museum of Sigapoa o nisi o faleaiga sili ona lelei i totonu o le setete - o taumafa a Saina ma Europa, faapea foi ma sina meaʻai ma meaai mama ma se faleoloa e manatua.

E faʻapefea ona oʻo i ai?

E mafai ona e oʻo i se tasi o faailo sili ona lauiloa o le atunuʻu, pe ala i le lisiina o se taavale poʻo le faʻaaogaina o felauaiga i luga o le lautele , mo se faʻataʻitaʻiga, i nofoaga o metro - Dhoby Ghaut poʻo Bras Basah. Pisinisi matutua e tau e tusa ma le $ 10, tamaiti aoga - $ 5, tamaiti ei lalo ifo o le 6 tausaga le ulufale saʻoloto. O le vaega o tala faasolopito e amata mai i le 10am i le 6 i le afiafi, o le tele o potu e tatala ai seia oʻo i le 20.00. E leai ni vaiaso o le falemataʻaga. O le falemataʻaga ua faʻatagaina e pueina ata.