Aiseā e pasi ai tiga tigaina le faʻanatinati?
Paʻu i le pito i lalo e maua pe a iai se faʻaititia o le muscle muscle. Mo le faʻamaoni, e tatau ona maitauina o siaki laiti o le myometrium e toetoe lava a matauina i taimi uma. Ae ui i lea, ao faagasolo le faasologa o manu, e sili ona lauiloa, e maualuga tele ma taimi.
Faatasi ai ma le fausiaina o le initaneti, o nisi o toto toto ua solia, ma mafua ai ona paʻu le toto i le mea lava ia. O se taunuuga o le le lava o le okesene, o le a amata ona tuʻuina atu i le toto totoga tino o gaʻo o gaioiga o loʻo i totonu o le toto, lea e oʻo atu ai foi i foliga o ogaoga tiga. O le mea moni lea e avea o se faʻamatalaga pe aisea e maua ai e teineiti ni taimi tiga.
Seiloga e leʻo suʻesuʻeina le iʻuga, o le mea moni e mafua ona o nisi o fafine ua faʻafefeteina o latou mata e sili atu le tiga nai lo isi. E tusa ai ma lenei mea, ua fautua mai e saienitisi o le tino faapea o lenei mea moni e mafai ona mafua mai i le faaputuputuina i le tino o le tele o prostaglandins, lea e ono mafua ai le tiga i le taimi o le tane.
Aisea e mafai ai ona i ai taimi faigata tele?
O le tele lava o taimi, o le tiga ma le faʻasolosolo taimi e mataʻituina ile 12-24 itula. O le tele o le tiga e tupu i le pito i luga o le lafoaia.
Afai tatou te talanoa tuusaʻo e uiga i le mafuaʻaga e tiga ai le manukonu, o maʻi nei e tatau ona taʻuina, lea e toetoe lava o taimi uma e masani ai ona maua mai ai se faʻamaʻi. Faatasi ai ma i latou:
- afaina ;
- uterine myoma;
- gaioiga o le inflammatory i totoga o le pelvic;
- adenomyosis;
- faʻaaogaina o mea faʻamalosi (masini intrauterine).
O nisi ia o mafuaʻaga mo periota ogaoga i tamaitai. Ina ia mafai ona iloa lelei mea e oʻo atu ai i lagona tiga i le taimi o le faʻagasologa o tamaʻitaʻi, e tatau ona tele ni suʻega a le teine, lea o le a fesoasoani e faʻamautuina ai le solitulafono.