Na maua e fomaʻi o le faʻailoga sili ona taatele o tagata o loʻo sailia le fesoasoani o le dyspnea poʻo le le manava o le manava - seʻi o tatou mafaufau pe o le a le mafuaʻaga o lenei mea matautia.
O maʻi o loʻo mafatia i sina manava e faamatalaina ai lo latou le mautonu e pei o le "le lava o le ea," "faigata i totonu o le fatafata," "e le o atoatoa le mama i le ea."
I le auala, pe a suʻesuʻe suʻesuʻega o le puupuu o le mānava ma le leai o se ea seia oʻo i le senituri lona 17, o le faaupuga "foma", muamua na faʻaaogaina e Hippocrates, na faʻaaogaina. O le taimi nei ua matua vavalalata manatu o le foma ma le dyspnea.
Ituaiga o le dyspnea
E faʻatatau i le umi o le dyspnoea, o le puupuu o le mānava ua vaevaeina i:
- masani - popole mo le tele o tausaga;
- subacute - o loʻo maʻi le maʻi mo ni nai aso;
- lapoa - tausia i totonu o nai minute.
E taua le iloa afai e popole le dyspnoea e uiga i le umi o le savali poʻo le tamoe, e le tatau ona vaʻaia le mafuaʻaga o lenei tulaga - o soʻo se avega mamafa e aafia ai le suiga o le manava. Ae afai e le lava le ea i le malologa, e aoga le vaai i se fomaʻi, aua o le dyspnoea o se soa o le tele o faamai.
Mafuaaga o le dyspnea
O le le manava o le manava manava, tumau mo ni nai minute, e mafai ona afaina i faʻamaʻi ma maʻi faʻamaʻi:
- myocarditis (mumū o le muso o le fatu);
- faʻaleagaina o le myocardial;
- loto vaivai;
- agavale faʻagavale i le agavale;
- cardma edema o mama;
- pneumothorax (faʻasaina i le vasa vaʻalele);
- bronchial asthma;
- allergy;
- ufiufi o mea manogi vevela;
- atelectasis (faʻafefe o lobes);
- thromboembolism o vailaʻau pulmonary;
- gasegase o le hyperventilation ogaoga.
E pei ona mafai ona e vaʻai, o le manava galue e mafai ona mafua mai i le le atoatoa i le galuega o le cardiovascular poo le manava. E sili ona faigata le vavaeeseina o nei vaega e lua o mafuaaga o le dyspnea i luga o matua.
Faʻaiʻuga o le dyspnea leʻo
O le lagona o le le toʻa i le manava ma le leai o se ea, tumau mo le tele o itula, e mafai ona talanoa e uiga i faamai ma maʻi tuga nei:
- faʻaumatiaga;
- pneumonia;
- gasegase gasegase;
- maʻi pipili o le diaphragm;
- maʻi;
- le afaina o fetalaiga leo;
- faʻasolosolo pea o le thromboembolism o ario pulmonary.
O nisi taimi o mafuaʻaga o le dyspnea ogaoga o loʻo taoto i le gaioiga o vailaʻau (faʻalavelave faʻalavelave, allergy, aʻafiaga) ma mea oona.
Mafuaaga o le gasegase masani
Afai o se tagata mo le tele o masina poʻo tausaga e faitio i le faigata ona manava i le malolo pe lalo o se faʻafitauli vaivai vaivai, o mafuaʻaga o le dyspnea i lenei tulaga atonu e fesootaʻi ma le iai o faʻamaʻi nei:
- fatu fatu;
- Myxoma (paʻu oona i le atria);
- afaina o le fatu o le ischemic;
- loto vaivai o foliga masani;
- cardiomyopathy (suiga o le tino i le fatu);
- gasegase faʻamaʻi faʻamaʻi pipisi ;
- tuberculosis;
- maʻi kanesa;
- gasegase o le mama;
- kyphoscoliosis;
- pneumoconiosis (fibrosis pulmonary ona o le faaumiumi o le mafanaina o le pefu).
E le gata i lea, o mafuaʻaga o le dyspnea masani e mafai ona fesoʻotaʻi ma faʻamaʻi o le pulmonary vaʻaia, e pei o le toto maualuga o le pulmonary; faʻaaogaina anerysm; lapopoitis; gaʻo pulmonary thromboembolic.
O le manava ma le le lava o le ea o loʻo faʻaalia foi mo:
- mataʻutia;
- anemia ;
- alu aʻe;
- gasegase o le thyroid gland;
- Guillain-Barre syndrome;
- myasthenia gravis.
Isi ituaiga o dyspnoea
O le manava le faigata i nisi o taimi e faʻaalia i se mea e pei o le faʻaogaina - i lenei tulaga, o le manava o le manava eo mai faatasi ma se manava malulu.
O le faʻaaogaina, e pei o se tulafono, o loʻo faʻaalia ai le faalavelaveina (faalavelaveina) o le tumutumu pito i luga o le manava ma e matauina pe a:
- laryngospasm;
- fuga o le larynx;
- diphtheria;
- kanesa o le larynx;
- tonsillar toʻamea.
E le gata i lea, o fomaʻi e vavaeina le mea e taʻua o le dyspnoea matuia - o se faailoga o se oti lata mai i maʻi mamaʻi.