Numera o vae - mafuaʻaga

Ina ia iloa le leai o se lagona i totonu o vae mai lea taimi i lea taimi, e tatau i tagata uma. Afai e tupu se mea e seasea lava, ma e vave ona alu ese le osofaiga, e leai se mafuaaga e popole ai. O le isi mea pe afai o faʻasalaga faʻasalaga i taimi uma. I lenei tulaga, e tatau ona e vaʻavaʻai lelei mo le mafuaʻaga o le paʻu o vae. Latou, i le ala, e mafai ona tele. Ma o nisi oi latou e faʻaalia ai le ogaoga o soliga i le galuega o vaega taua o le tino.

O mafuaʻaga o numera o vae

Ole numera e le o se tulaga tutoʻatasi. E masani lava ona o mai faatasi ma se lagona o le "runnin" e fetogi solo "po o le le mautonu, tingling, susunuina. Ua faaalia i le faʻatinoga o le leiloloa o le vae e mafai ona avea ma se faʻamaoniga o ia faafitauli e pei o:

I aso nei, o le paresthesia o loʻo pagatia e le toʻatele o tagata gafatia. O le mea lea, o le tele ma sili atu o tagata e fia iloa mafuaʻaga o le paʻu o le vae i luga ma lalo ifo o tulivae:

  1. E sui suiga i le tui. O le mafuaʻaga lea e masani ona taʻitaʻia ai i le leai o se lagona. Ona o lea, o aʻa o neura ua tuʻiina.
  2. Faʻasologa o le 'ele i totonu o le cane vertebral. E afaina ai le taula ma le tino o le tino. O le iʻuga, e mafai ona aliali mai ni faʻamaoniga eseese o le neurology. E aofia ai le numera.
  3. Tulaga faigata. O nisi taimi o le faʻamaʻaloga e taʻitaʻi atu ai i paresthesias, o se mea e tupu tele ai le manava o le tino.
  4. Soifua o Raynaud. O lenei mafuaaga o le numera o le itu taumatau poʻo le vae agavale e oʻo atu ai i le soliga o le toto i le gaʻo. O le maʻi e amataina i se talaaga o faʻalavelave faʻafuaseʻi, ava malosi poʻo le inu o le nicotine, faʻasologa o togafitiga. O le amio na maua e le Raynaud o le faamaʻi e le na o le numera, ae o le vave foi ona malolo o vae. Ma muamua o loʻo i ai le toilalo o lima, o le vae o le faʻaleagaga e aafia ai le mea mulimuli.
  5. Tulaga le talafeagai. O se tasi lea o mafuaʻaga sili ona leaga o le vaevaega o le vae, lea e masani ona o mai faatasi ma le tingling ma o nisi foi taimi e faʻasaʻo ai.
  6. Le lava le vailaʻau B12. O lenei vaitamini e nafa ma faiga masani i le gataifale o loʻo tupu i fiva namu. O le itiiti ifo i totonu o le tino, o le tele o le solia o le lagona, o loʻo i ai le faʻaleagaina.
  7. Atherosclerosis. O lenei mea e tele lava ina afua mai ona o le vaivai o tagata matutua. O le numera e ogatasi ma tiga ogaoga, vaivaiga, faateleina le vaivai.
  8. Neuropathy. Ole numera o tamai povi o vae mo lenei mafuaʻaga ona o le faaleagaina o neura ona o se faʻafitauli o le tino poʻo le inu.
  9. Laʻau o le Rateumatoid. O se faʻamaʻi pipisi lea e aʻafia ai sooga ma faʻaleagaina ai. Faʻafeagai ma le talaaga o loʻo i ai le faʻafefeteina o neura. O se uiga taua o le fulafula o pito.
  10. Faʻavaeina o le endarteritis. A oʻo ina afaina tele le faʻamaʻi e vaʻa vasa o vae. Latou te matua vavalalata, ma o le tafe mai o le toto i totonu oi latou e faʻalavelaveina.

Faʻamamaina o mafuaʻaga o le afaina o sisi ma tamai povi o le itu taumatau ma agavale

I le amata togafitiga e faatoa mafai lava pe a uma ona faʻatuina le mafuaʻaga o se numera. Ina ia faʻafeteia le leai o se lagona lelei, o auala nei e faʻaaogaina:

Toeitiiti lava o maʻi uma e tatau ona mulimuli i se meaʻai. O le meaai e tatau ona aofia ai le vevela vela ma meaʻai e aofia ai le tele o micronutrients.

E le gata i lea, e tatau ona e mataʻituina lelei lou soifua maloloina. Aloese mai le maalili ma lafoai amioga leaga.