O lenei vaiinu o soʻo se vai e maua mai ai se faʻafefetega faʻafetai e faʻafetai ai i se masini faapitoa e faʻapipiʻi ai i le okesene. I le taimi nei ua tele naua le feeseeseaiga, ma le suʻesuʻega faafomaʻi e uiga i le aoga o le faʻaaogaina o le okesene - o ona faamanuiaga e leʻi faʻamaoniaina e faʻamatalaga faasaienisi.
Mea aoga o se okesene o le okesene
O le mea lautele, o le sooupu na iloiloina o le a faʻaaogaina e avea o se metotia o le okesene togafitiga a se saienisi Soviet i le 60 tausaga. E aofia ai i le faʻaaogaina o le foaming agents ole vai ua tumu i le okesene faʻafomaʻi (99%), lea e sili ona fufulu mai siama, radionuclides, carcinogenic ma sigi.
O le natura o le auala e faʻavae i luga o meatotino o le kesi na aʻafia e ala i toto toto o puipui o le manava ma le manava, ina ia faʻapipiʻi le lymph i le tino o le tino ma le okesene. Faafetai i lenei faagasologa, faaleleia atili gaioiga, faaleleia le soifua maloloina lautele, ua soloia hypoxia. E le gata i lea, o le vai inu e maua ai le gaosiga o le gasegase ma faʻamalosia ai le faʻamaloloina o gasegase i totonu, maso o le gastrointestinal tract.
Mafaufau i le fesili pe i ai ni mea aoga mai okesene o okesene, e tatau ona totogia i meafaigaluega e faʻaaogaina, faʻapea foʻi ma le lelei o le kesi. O le mea moni, i le tele o tulaga, e le faʻaaogaina faʻamalosi faʻapitoa, ae o masini e inu vai mai le ea, lea e sili atu ona leaga nai lo le okesene (faʻapitoa) o le vasega lona lua. O le mea lea, o le faʻaogaina o le gas e manaʻomia e na o le 20-21% i totonu o se pusafana ma e leai se togafitiga faʻaleagaina, o lea la o se paluga vaʻalele.
O le a le aoga o le okesene?
O se oloa gaosia saʻo e tusa ai ma le tele o suʻesuʻega e maua ai le faʻamaoniga mulimuli ane, i le faʻaopoopoga i mea ua uma ona taua i luga:
- sili le maualuga o le maualuga o le kulukose i totonu o le toto;
- faamalosia o vaʻa toto, e aofia ai - le faiʻai;
- toe faʻaleleia o faiga faʻasolosolo;
- faateleina le hemoglobin;
- faʻaitiitia le faʻaleagaina i le gasegase o le lelava masani ;
- fesoasoani i le tetee atu i meaʻai;
- togafitiga o le hypoxia, e tusa lava pe maitaga;
- puipuiga e faasaga i aʻafiaga o radionuclides ma faʻamaʻi faʻamaʻafia i nofoaga e le lelei le siʻosiʻomaga;
- faʻamalosia le faiga o puipuiga;
- faʻatalanoaina o faiga faʻafefete;
- faʻamaʻaloga o le tino.
E tatau ona manatua e maua mai e le cocktail ia uiga aoga e pei ona taua i luga pe a faʻamaʻoina ma le okesene o loʻo faʻalauteleina, lea na faʻamaonia ai le faamamaina muamua.
Osekene o le okesene - lelei ma leaga
Manatua o le vai ua faʻamatalaina o se vailaau faʻamaloloina, o lona faʻaaogaina, e tusa lava mo ni puipuiga, e tatau ona malilie faatasi ma le fomaʻi.
O le mea muamua lava, o le faʻaogaina malosi o le tino i le kesi e mafua mai i le faateleina o le afaina o le tino, e mafai ona tafe atu ai. E le gata i lea, o nisi tagata e leai se uiga o le okesene ma le carbon dioxide, ma o lenei mea e mafua ai le le lava o le ea po o le le lava o le manava.
E tatau ona lisiina ma faʻailoga i le faʻaaogaina o le vai vaʻaia:
- bronchial asthma ;
- le atoatoa o le manava;
- cholelithiasis;
- o le maʻi o le manava, o le gaʻo;
- Hyperhythmia;
- faʻamalosiaga i faʻamaʻi faʻamaʻi;
- faʻamaʻi o le faʻalapotopotoga faʻapitoa;
- oneone, maʻa fatuga.
Ole faʻaeteete e te manaʻomia le avea oe ma fomaʻi, aua e tusa lava pe itiiti ifo i le okesene o le okesene e mafai ona faʻaosofia ai se osofaiga ogaoga o le maʻi, fula o le larynx ma poloka atoa ai le avanoa i le ea i mama.